V monografiji je obravnavanih 194 še prisotnih in 88 izumrlih vzhodnotolminskih priimkov ter imena 45 vzhodnotolminskih naselij in 82 njihovih zaselkov. Območje obravnave obsega Baško dolino z Ljubinjem, Bukovo z Zakojco, Šentviško planoto s Policami, obe Trebuši, Slap ob Idrijci in Idrijo pri Bači. Namen antroponimskega dela raziskave je bil ugotoviti, kdaj in kako so se na obravnavanem območju formirali priimki, kako so se v stoletjih zaradi glasovnega razvoja spreminjali, kako so zaradi teh sprememb in ob poknjiženju nastale njihove nove različice. Slabi dve tretjini danes živih avtohtonih priimkov je bilo izpričanih že v virih 1515–1523, ostala tretjina pa se je pojavila z redkimi izjemami že do konca 16. stoletja.
Večina naselbinskih imen je nastala s transonimizacijo iz ledinskih, gorskih, vodnih in stanovniških imen. S pomensko-motivacijskega vidika so imena naselij nastala iz geografskih pojmov (26), iz rastlinskih imen (5), s človekovo prisotnostjo pa je povezanih 12 imen. Imena zaselkov pa so nastala iz geografskih pojmov, rastlinskih imen in imen živali (54), 13 je povezanih s človekovo dejavnostjo in še 8 je izpeljanih iz osebnih imen, med njimi vsaj 6 predkrščanskih.
Predgovor
1 Mesto antroponimov in toponimov v sistemu lastnih imen
1.1 O lastnih imenih
1.2 Zgodovina onomastičnih raziskav na Slovenskem
1.3 Pogled v zgodovino antroponimov
1.4 O slovenskem rojstnoimenskem fondu in formiranju priimkov
1.5 Predmet raziskave
1.6 Kratek pregled zgodovine Tolminske
1.7 Pisava
2 Klasifikacija antroponimov po pomenski motivaciji
2.1 Priimki iz osebnih imen
2.2 Priimki iz krajevnih (pokrajinskih, etničnih) imen
2.3 Priimki iz poimenovanj poklicev oz. dejavnosti
2.4 Priimki iz vzdevkov
2.5 Nejasni priimki
2.6 Številčni prikaz obravnavanih priimkov
2.7 Jezikovna podstava živih 194 priimkov z obravnavanega območja
3 Motivacijsko-tvorbena analiza obravnavanih priimkov
3.1 Brezpriponski priimki (priimek = motivirajoči leksem)
3.2 Priponski priimki (priimek = podstava oz. motivirajoči leksem + patronimična pripona)
3.3 Priimki nejasnega izvora (X)
4 Sklepi
4.1 Razvojna razlaga v primerjavi s sinhrono
4.2 Razmerje med hišnimi imeni in priimki
4.3 Proces formiranja priimkov
4.4 Narečne (neknjižne) prvine
4.5 Primeri patronimičnih izpeljav iz priimkov
4.6 Primerjava antroponimov v virih 1515 in 1523 glede na način zapisovanja
4.7 Primerjava antroponimov iz tolminskih urbarjev 1377 in 1515–1523
4.8 Najstarejša plast tolminskih priimkov, izpričana v virih pred 1515 nа Tolminskem ali tudi drugod po slovenskem ozemlju (Goriška, Trst, loško ozemlje)
4.9 Stratifikacija priimkov po priponah glede na čas njihove pojavitve oz. glede na produktivnost
4.10 Nekateri sklepi o migracijskih procesih na obravnavanem območju po podatkih priimkov v historičnih virih
4.11 Domnevna ali zanesljivo ugotovljena žarišča posameznih priimkov na Tolminskem
5 Slovar vzhodnotolminskih priimkov
6 Klasifikacija toponimov po pomenski motivaciji
6.1 Imena naselij glede na motivacijo nastanka
6.2 Imena zaselkov glede na motivacijo nastanka
7 Motivacijsko-tvorbena struktura vzhodnotolminskih toponimov
8 Sklepi
8.1 Razvrstitev toponimov glede na vrsto transonimizacije
8.2 Izvor toponimov
9 Slovar vzhodnotolminskih toponimov
10 Povzetek
11 Summary
12 Резюме
13 Seznam krajšav
14 Viri in literatura
15 Priloge
16 Imensko kazalo
No comments:
Post a Comment